Digitalna knjižnica Slovenije

Digitalna knjižnica Slovenije je spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov Slovenije. Ponuja prosto iskanje in dostop do digitalnih vsebin periodičnih tiskov, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij, glasbe in priročnikov.

 V Digitalno knjižnico Slovenije smo vključili naslednje ptujske časopise:
  • Pettauer Wochenblatt, ki je izhajal leta 1878,
  • Pettauer Localanzeiger, ki je izhajal od leta 1889 do 1890,
  • Pettauer Zeitung, ki je izhajal od leta 1890 do 1904,
  • Pettauer Anzeiger, ki je izhajal od leta 1905 do 1913,
  • Štajerc, ki je izhajal od leta 1900 do1918,
  • Ptujski list, ki je izhajal od leta 1919 do 1922,
  • Narodna sloga, ki je izhajal od leta 1931 do 1932,
  • Naše delo, ki je izhajal od leta 1948 do leta 1950,
  • Ptujski tednik, ki je izhajal od leta 1951 do leta 1961,
  • Tednik, ki je izhajal od leta 1961 do leta 2003,
  • Štajerski tednik, od leta 2003 do leta 2012.

Poleg ptujskih časopisov smo v Digitalno knjižnico vključili tudi:

  • monografijo Knjižnični kalejdoskop / avtorji besedil Matjaž Neudauer ... [et al.], 2012,
  • monografijo Zapuščina Štefke Cobelj / Mira Petrovič ... [et al.], 2012,
  • monografijo Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici 2 / Božena Kmetec Friedl, 2013,
  • monografijo Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici / Božena Kmetec Friedl, 2007,
  • 16 fotografij iz življenja in dela Ivana Potrča,
  • katalog razstave Ingoličeva ptujska leta med Pohorjem, Halozami in Ptujskim poljem / Vladimir Kajzovar, 2007,
  • 7 fotografij iz življenja in dela Antona Ingoliča,
  • katalog razstave Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja / Mira Jerenec, Marija Hernja Masten, 2006,
  • katalog razstave Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih dragocenosti / Mira Jerenec, Marija Hernja Masten, 2003,
  • katalog razstave Zazrt v staro podobo / Srdan Mohorič, 2010,
  • 7 monografij zgodovinopisca Mateja Slekovca,
  • 7 monografij iz zapuščine rodbine Herberstein,
  • nekaj diplomskih nalog in zbornikov s širšega ptujskega območja,
  • Paracelsusovo delo Opera iz leta 1616.
Sicer pa lahko na portalu Digitalne knjižnice Slovenije:
  • dostopate do starejših periodičnih tiskov,
  • si ogledate portrete najbolj znanih Slovenk in Slovencev,
  • poslušate staro slovensko glasbo,
  • se sprehajate po slovenskem ozemlju s pomočjo starih zemljevidov,
  • iščete informacije o literarnem ustvarjanju slovenskega naroda v preteklosti,
  • dostopate do novejših znanstvenih in poljudnoznanstvenih serijskih publikacij.
Skrbnica portala Digitalna knjižnica Slovenije in nosilka razvija je Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, digitalne vsebine vanjo pa poleg nacionalne knjižnice prispevajo številni javni zavodi, ki delujejo na področju kulture in znanosti, med njimi tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.

Med partnerskimi ustanovami, ki prispevajo gradivo v digitalno knjižnico, se po količini prispevanega gradiva naša knjižnica uvršča na drugo mesto, takoj za Mestno knjižnico Ljubljana.

Digitalna knjižnica Slovenije se povezuje v skupen portal vseh evropskih nacionalnih knjižnic The European Library.
Na vrh