Splošno o Študijskem oddelku
Kratka zgodovina Študijskega oddelka
   
     
Splošno o Študijskem oddelku    
Študijski oddelek je največji oddelek in ogrodje knjižnice. V oddelku lahko izbirate med 202.000 enotami gradiva. Gradivo v prostem pristopu je v oddelku za leposlovje v dvorani z galerijo, strokovna literatura je v dveh nadstropjih urejena po UDK sistemu.

Veliko gradiva, predvsem starejšega, in preko 1.000 naslovov periodičnih tiskov hranimo v skladiščih v kletnih prostorih. Preverite po računalniškem katalogu COBISS, naročite, rezervirajte ali povprašajte pri izposojevalnem pultu in gradivo vam bomo prinesli iz skladišča.

V prvem nadstropju je čitalnica s približno 150 naslovi revij in časopisov, priročno knjižnico in 9. računalniškimi mesti. V drugem nadstropju je študijska soba s 24. sedeži. V tretjem nadstropju so tri študijske sobe za individualni študij.

V oddelku organiziramo tudi vodstva po oddelku, razstavah, predstavljamo knjižne novosti ter prirejamo predavanja ali pogovore z literarnimi ustvarjalci.

V letu 2015 smo imeli v oddelku 6.392 aktivnih članov.

Smo in želimo ostati moderna in strokovno dobro založena študijska knjižnica, informacijsko središče s hitrimi računalniškimi povezavami in prostor za poglobljen študij, razvedrilo in preživljanje prostega časa.

Študijski oddelek v slikah.
  Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Študijski oddelek
Prešernova 33-35
2250 Ptuj
SI-Slovenija

tel.: 771 48 12     
  771 48 11
faks: 771 48 48

Vodja Študijskega oddelka
Kmetec-Friedl Božena
tel.:      771 48 10

Zaposleni v oddelku
Bračič Taja
Čelan Črtomir
Dominc Bojan
Koražija Boštjan
Korošec Gregor
Milošič Mateja
Ogrizek Anja
Pišek Tamara
Potočnik Primož
Sajko Jožica

Na vrh    
     
Kratka zgodovina Študijskega oddelka
Po letu 1945 so pod okriljem NUK-a nastajale nove slovenske študijske knjižnice v Novem mestu, Celju, Ptuju, Novi Gorici, na Ravnah, v Kranju, Murski Soboti, Postojni. Ministrstvo za prosveto in kulturo je izdalo odločbo za ustanovitev »Študijske knjižnice v Ptuju«. Ustanovljena je bila z odlokom OLO Ptuj dne 27. 7. 1948 (št. 4007/1-48).

V resnici pa je ptujska Študijska knjižnica nadaljevalka nekdanje Ferkove knjižnice. Leta 1893, sto let po prvi javni knjižnici Antona Schutza, je profesor Franz Ferk prenesel svoj muzej in knjižnico iz Gomilice in jo podaril ptujskemu mestu s pogojem, da postane dostopna širšemu krogu uporabnikov. Franc Ferk je s svojimi pismi in statutom muzejskega društva v tistem času postavil v enakovreden položaj muzej in knjižnico. 20. junija 1899 sta sklenila Ferk in njegova žena Florentina z mestom Ptuj darilno pogodbo, v kateri je bilo med drugim določeno, da mora imeti študirajoča mladina prost vstop v muzej in knjižnico.

Statut iz leta 1903 govori o uporabi knjižnice za ptujske šolarje. Fond knjižnice je bil bogat z arheološkim gradivom, starimi in dragocenimi deli, slovenistika je prihajala v glavnem z darovi. Kupovalo se je sila malo. 1937 je dobila knjižnica arheološko bogato Skrabarjevo knjižnico. Podarjena dela Martina Žunkoviča in Plojeva gimnazijska knjižnica sta imeli bolj kulturnozgodovinski in literarnozgodovinski pomen. Študijska knjižnica je dobila prostore v muzejskih prostorih dominikanskega samostana, kjer je danes Zgodovinski arhiv, smatrali pa so jo za nekak oddelek ptujskega muzeja.

Do 1. 8. 1948 je bila knjižnica v skupni upravi z muzejem, ki ga je upravljal kustos Smodič, njegova žena Rajka pa je bila postavljena za knjižničarko samostojne Študijske knjižnice. Študijska knjižnica se je nameravala vzpostaviti v Narodnem domu, kjer pa so tečajniki ali mladina vdrli v dvorano, razmetali knjige in jih poteptali, tako da je bila dvorana nastlana z več kot meter na debelo s knjigami.

Prvi vodja knjižnice je bil  Henrik Šel, ki je vodil knjižnico do leta 1951, vmes 1949 profesor Franc Stiplovšek. Med prvo inventarizacijo je štel fond 38.000 enot. 27. 12. 1958 je bil sprejet sklep o ukinitvi Mestne knjižnice in Študijske knjižnice in združitev v novo Ljudsko in študijsko knjižnico Ptuj. Leta 1969 se je knjižnica preselila v minoritski samostan.

Izraz »študijski« je dokončno izginil leta 1994, odkar se knjižnica imenuje Knjižnica Ivana Potrča, v okviru katere je ostal študijski oddelek, ki je v zbirko prejel gradivo bivšega ljudskega oddelka. Knjižnica Ivana Potrča s svojimi oddelki je od 1996 v prenovljenem Malem gradu v Prešernovi 33-35.
Na vrh